Povratek med dejavne

Dolgo se že nisem oglasil tle, ne vem sicer zakaj, vendar obljubim da bom bolj vestno opravljal delo bloggerja.

Od zadnjega vpisa se je dost stvari zgodilo. Najprej bi omenil maturantski izlet. Sigurno najdaljša fešta v mojem življenju, sigurno najdaljše popivanje v mojem živlnje tudi. Bilo je – z eno besedo – noro! Kot razred smo vzdušje držali od prvega dne na avtobusu, pa do zadnjega popoldneva (slednjega sem prespal, razlog: igranje pokra od 2h pa do 7h zutraj). Sicer je bilo vse obrjeno proti nam: vreme, malo ljudi, agencija; vendar nas to nekako ni ustavilo, da nebi naredili über fešte. Vendar ko prideš domov kmalu spoznaš: "In kaj smo tam sploh počeli, se sploh česa, razen zabav, spomnim?". Moram rečt, da mogoče bi lahko podobno druženje izvedli tudi drugje, brez velikega zapravljanja. Vendar, to je tradicija in samo enkrat greš lahko za en teden s svojimi srednješolskimi šošolci – kolegi v Grčijo, kjer se odklopiš, zabavaš, odtrgaš (tukaj merim predvsem na rdeče ovalne kvadrate, verjemite mi, ni jim lepo).

Po enotedenskem žuru sem seveda prišel na kruta realna tla, tudi cesto, žal neuspešno. Sprašujem se, kaj me moti bolj: to kar si mislijo drugi, al kar si mislim sam – o samemu sebi namreč.

V mojem realnem svetu je seveda tudi šola, ki pa zadnje čase prinaša veliko dobrih stvari. Zadnje čase sem vključen v kar nekaj projektov v okviru šole, ki me lepo polnijo z znanjem. Trenutno aktualen je TEGI (šolski časopis), za katerega delam novo podobo, upam da mi bo uspelo pravočasno. Sem zelo vesel, da lahko pomagam pri temu, saj sem prvič prišel v kontakt z oblikovanjem in pripravo za tisk. V nekaj dneh sem se naučil ogromno, in v mojem portfoliu se bo znašel nov program, katerega uporabljam za izdelavo dizajna TEGIja, InDesign (adobe). Sigurno mi bo to znanje prav prišlo pri iskanju dela v kakem studiu. Upam da mi letos kaj uspe najti.

Druga stvar ki je namenjena šoli in je tudi aktualna je snemanje kratkega filma Osmica. Ideja je sicer zanimiva (in moja), vendar je tako naneslo, da ne bo izvršena kot je bilo predvideno. Vendar to niti ni tako pomembno, saj gre za prvi projekt, ki bo(?) izveden iz strani dijakov 3.c tehniške. Upam da bomo uspeli pokazati vse kar znamo in si ne narediti prevelike blamaže. O samem snemanju bom še poročal, film pa bo na voljo tudi na internetu.

Tretja stvar ki bi jo izpostavil je tekmovanje ZOTKSja in SRCSIja za spletno stran. Damjan Cvetan je bil povabljen na to tekmovanja, ki je imel možnost da si še sotekmovaca. Izbral je mene in sem mu hvaležen, saj je to tip tekmovanja ki postavi velik izziv pred naju oba in mislim, da lahko tukaj zares pokažemo znanje in voljo. Glede na to da gre to za naročilo firme, tudi upam da ne bo prišlo do nenavadnih zaključkov (po domače kuhne) kot na prejšnem tekmovanju ZOTKSja na FRIju.

Seveda pa vsi šolski projekti niso zaman. Šola je zopet (kot vsako leto) organizirala nagradno ekskurzijo in tokrat sem med povabljenimi tudi jaz. V Italijo se odpravimo čez 4 ure, in moram rečt da komaj čakam. Tudi družba bo zanimiva in ne dvomim, da bomo ta dva dneva spet odlično preživeli. Nasploh mi postaja šola čedalje bolj všeč in mi ni prav nič žal da sem pristal tukaj in imam tako srečo, da lahko delam na (kot se izrazijo vodilni) prepoznavnosti šole. Nasploh so učitelji zelo požrtvovalni, ko dijaki pokažejo zanimanje za obšolske dejavnosti. Sploh jim ni problem priskrbeti prevoz po sloveniji, se udeležiti tekmovanj kot mentorji, pomagat pri projektih ipd., čeprav predvidevam da veliko koristi (denarne) ni od tega za njih.

Kot sem rekel, veliko novih stvari se dogaja in upam da bom lahko vse izkoristil sebi v prid in od tega odnesel najboljše.