Strah pred smrtjo?

Danes je sošolec predstavljal fobije (naše strahove) in bolj natančno je opisal strah pred smrtjo. Definicaja gre nekako tako: strah pred smrtjo naj bil strah pred izgubo življenja ki ga imamo, vse kar smo si v našem življenju nagrabili: dobrine, spoštovanje, položaj, moč – vse to vemo (ali vsaj mislimo), da ob smrti izgubimo. 2m pod zemljo smo si vsi enaki, razlikujemo se lahko le po nagrobniku. Torej, ne vemo za kaj smo se trudili 90, 80, 70 (žal tudi manj) let, saj bomo na koncu tako vse pustili za sabo. Iz tega je očitno zakaj nekateri želijo umreti: nimajo strahu da bi kaj izgubili – saj nimajo ničesar. Nekako razumem tiste, ki si vzemejo pravico Boga in si vzamejo življenje, vendar mislim da so sebični, saj ne pomislijo, da so mogoče ravno s svojim dejanjem nakomu vzeli smisel, ljubljeno osebo. Sebičnost. Poleg tega da se bojimo pustiti za sabo nam znano življenje se bojimo kaj sledi, kaj se zgodi z mojim Jazom ko umrem? Imam res dušo ki živi dalje? Dam za pijačo tistemu ti to VE. Osebno mislim, da posmrtnega "zavednega" življenja ni. Premislite: Ste že kdaj izgubili zavest? Ste se spomnili kaj se je dogajalo takrat v vaši glavi? Najbrž bo odgovor ne. Logično da ko umremo "izgubimo zavest", torej se spet pomaknemo v našo podzavest in posledično ne bomo živeli mi, ampak naša duša/podzavest. In zakaj nam potem religije razlagajo: ko umreš greš v deželo cvetoče trave – če si priden ali greš v deželo večne muke – če si bil poreden. Nekako smo ljudje našli način da se prepričamo da ima naše živjenje smisel, in da ga moramo živeti po pravilih, mislim da bi človeštvo brez religije že zdavnaj izumrlo.

Tudi sam se bojim umreti, pa ne zato ker se bojim pustiti za sabo z rožicami postlano življenje, ali zato ker vem da ne bom mogel odnesti svoje prihranke v grob, še manj zato ker bi se bal kaj se bo z mano zgodilo ko izdahnem. Bojim se enostavno zato, ker mi misel, da v tem življenju nisem naredil prav nič dobrega, prav nič pomembnega, enostavno ne more uiti iz glave. Bojim se zato ker je tako nepredvidljiva, jaz pa nočem da me dohiti preden bom pripravljen nanjo. Nisem zato tukaj da bom celo življenje vegitiral, postavil sem si cilje in si jih še bom, šele potem naj me vzame!