Bloganje

Ko gledam svoje stare zapise spoznavam samega sebe. Mislim, da je to cilj bloga. Seveda si pri pisanju ne iztrgamo duše in jo prodamo hudiču (ali huje), ker vemo da ima VSAK možnost da prebere naš dnevnik in se še vedno hočemo malo považiti, da bi izgledali boljši pred drugimi. Logično … zakaj pa mislite da pišem v dokaj pravilni slovnici, ker tako izpadem bolj “resen”. Tudi malo smo zadržani: vsekakor ne bi recimo priznal da Hočem pa povedati, da tisto nekaj malega pa pustimo med vrsticami in, ko berem vpise za leto nazaj (zdi pa se mi kot da bi wordpressov blog postavil prejšnji petek, ko sem bil tudi doma ob 2h zjutraj) lahko spoznam koliko sem naredil tistega kar me je takrat motilo na meni (saj ponavadi o tem pišem …).

In kaj sem spoznal ko sem prebral svojih 5 vpisov? 1. da jih je bilo premalo in 2. spremenil se nisem nič, malo sem se nadgradil to je pa tudi vse. Nekak sem prišel do zaključka, da tega bloga ne bom uporabljal za izčrpavanje svoje tehniške/programerske/dizajnerske dosežke, pač pa bolj osebne. Upam da mi bo pomagalo.

Danes je bil na TV nek TV klub (polnočni menda), kjer so znane osebnosti iz TV sveta govorile o preobrazbi človeka. Žal nisem ujel začetka, ampak kolikor sem razumel naj bi gostje razglabljali tako o notranji kot zunanji preobrazbi – očitno je bila ideja da to povežejo s pustom. Oddaja je bila zmedena … voditeljica je hotela zmetati pustne maske, plastične operacije, make-up, igralstvo in duševno preobrazbo v en koš. Polom.

Nataša Tič Ralijan (bolj znana kot Ana Liza) , ki je bila v oddajo povabljena zaradi njene preobrazbe na odru, je debato obrnila na preobrazbo na znotraj. Razložila je, da je edina pot, da smo zadovoljni nad samo, da se sprejmemo kakršni smo. Kar je logično. Tudi ljudi okrog sebe sprejemamo na tak način. Poskušamo se fokusirati na posameznikove dobra lastnosti, slabe pa včasih ignoriramo ali pa mu celo pomagamo, da se jih reši s tem da mu v obraz povemo kaj nas moti. Če bi tako delali sami s sabo bi mnogi lažje shajali.

Še ena misel: Vsak človek ki se rodi je lep, saj je dejstvo, da je živ, posledica tega da ga je vesolje sprejelo.
Če je torej nekaj višjega odločilo, da živimo, zakaj vraga bi se morali obremenjevati z mnenji posameznikov, katerih možgani so tako sprani z stereotipi.